Verjamem, da ste že vsi slišali zanje, opazili napise na raznih živilih itd. Pa poglejmo, zakaj so tako pomembne. Poleg hranilnih snovi v kakovostni uravnoteženi prehrani so posebnega pomena balastne snovi ali dietne vlaknine. To so kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih naše telo s svojimi prebavnimi encimi ne more prebaviti. V današnji prehrani jih zelo primanjkuje, s čimer je žal povezanih veliko zdravstvenih težav (zaradi nečistega črevesja, pride do velike večine bolezenskih stanj). Najdemo jih v sadju, zelenjavi, žitih, stročnicah in različnih semenih.
Balastna hrana (obogatena z vlakninami) je energijsko sicer manj gosta, a bolj nasitna, zaradi česar je posebno pomembna pri regulaciji teka/apetita. Poskrbijo za dolgotrajen občutek sitosti, znižujejo vrednost holesterola, uravnavajo koncentracijo sladkorja v krvi in preprečujejo čezmerno izločanje inzulina. Poleg tega nase vežejo majhne količine maščobe in spodbujajo prebavo (blago odvajalo).
Delimo jih na topne in netopne, a za ohranjanje zdravja potrebujemo obe vrsti.
Redno uživanje hrane, bogate s topnimi vlakninami, je koristno pri uravnavanju količine maščob v krvi, pri zniževanju holesterola v krvi in prebavnem procesu v želodcu.
Sladkor in škrobnata živila (beli izdelki: bel kruh, bele testenine, bel riž, sladkarije…) se prebavita hitreje kot hrana, bogata s topnimi vlakninami. Živila z veliko topnih vlaknin ali odpornega škroba pa zaradi počasnejše prebave počasneje dvignejo raven sladkorja v krvi (to pomaga uravnavati nivo sladkorja v mejah normale…kaj to pomeni, si preberite v opisanem zdravem zajtrku). Enakomerna raven krvnega sladkorja, ki traja dalj časa, manj obremenjuje inzulinski mehanizem, čigar naloga je pretvarjati sladkor iz krvi v uporabljivo energijo ali pretvorbo v maščobo. Tako lažje nadzorujemo telesno težo, ker se lakota – bodisi resnična bodisi kot odziv na slabše razpoloženje zaradi hitrega vzpona in padca sladkorja v krvi – ne pojavi (pojav, ko nam »pade cukr«).
Velik pomen imajo pri sladkornih bolnikih, ker znižajo potrebo po inzulinu za okoli 50 odstotkov. Prehrana, revna z vlkaninami, lahko na dolgi rok žal pripelje do sladkorne bolezni, povišanega holesterola….tudi otroci se že srečujejo s temi težavami. Bodimo dober vzor že mi, oni pojedo, kar jim postrežemo!
Netopne vlaknine povečujejo količino blata in tako pripomorejo, da ostanki hrane potujejo skozi prebavno cev hitro in z lahkoto (delujejo kot »krtača« za črevo…verjamete ali ne, kdor redno uživa veliko vlaknin, to opazi pri veliki potrebi…izloči se precej več, kot prej). Preprečujejo zaprtje, ki ga povezujemo s hemeroidi in povečanim tveganjem za črevesne bolezni, poleg tega pa pomaga telesu, da hitreje odstrani škodljive snovi. Lahko znižajo izkoristek hranil s počasnim praznjenjem želodca, pospešeno peristaltiko črevesja in upočasnjeno absorpcijo hranil.
Različne vrste neprečiščenih polnozrnatih žit, vsebujejo veliko vlaknin, ki so v zunanji plasti zrna.
Optimalna količina dietnih vlaknin v vsakdanji prehrani zdravega človeka je 30 do 40 gramov in niha glede na dnevni vnos kalorij.
Dietne vlaknine (topni in netopni balasti) v nekaterih živilih:
Navedene količine vlaknin se nanašajo na 100 gramov živila.
Kot vidite, bi moral človek VSAK dan zaužiti tudi precejšnjo količino balastne hrane (a pazite na količino le-te in kalorijsko vrednost), da bi zadovoljil potrebe po vlakninah, zato primerni vnos lažje kontroliramo in dosežemo z naravnimi vlakninami v obliki prehranskih dopolnil. Pomagajo pri manjših »grehih«, kot so torte na rojstnodnevnih zabavah, obloženi kruhki – bel kruh…..
Sami lahko storite res veliko zase in svoje bližnje. Skrbite za svoje telo, je eno in edino.
Vir: http://www.aktivni.si
Več o Herbalife vlakninah