• Maščobe

    Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij. Lipidi so širša skupina organskih spojin, ki vključujejo maščobe. Značilnost maščob in maščobnih olj je, da se ne topijo v vodi, se pa topijo v organskih topilih. Iz maščob dobimo dvakrat toliko energije na enoto mase kot iz ogljikovih hidratov in beljakovin.

    Maščobne celice (splošno):

    • Tehtajo le milijoninko grama, vendar lahko postoterijo svojo velikost in težo.
    • Vitki ljudje imajo le 20 milijard maščobnih celic, debeli pa desetkrat več.
    • Maščobne celice nastajajo od zgodnjega otroštva do pubertete.
    • Vsaka maščobna celica je zelo storilnostno naravnana, gradnjo in razgradnjo trigliceridov pa nenehno spodbujajo hormoni.
    • Maščobne molekule so v resnici uskladiščena maščoba, zaloga maščevja, in vsakogar, ki se je odločil shujšati, zelo pogosto privedejo v obup.

    Holesterol

    Holesterol je maščoben steroid, ki ga najdemo v krvi in telesnih tkivih živali. Je bistvena sestavina njihovih celičnih open in ga najdemo v visoki koncentraciji v mielinski ovojnici, ki obdaja in izolira živce. Deluje tudi kot surovina, iz katere organizem izdeluje steroidne hormone in žolčne soli ter kisline. Velik del telesnega holesterola nastaja v jetrih, nekaj pa se ga lahko sprejema iz hrane, bogate z živalskimi maščobami. Nekateri strokovnjaki mislijo, da so ljudje z visokimi koncentracijami holesterola v krvi dovzetnejši za bolezni obtočil, na primer arteriosklerozo. To preprečujemo zlasti s pravilno prehrano, kar pomeni, da naj uživamo hrano s čim manj maščobami.

    Lipidi in njihove naloge

    Telesne celice potrebujejo lipide kot gorivo za svoje energetske peči (mitohondrije). Če to gorivo izpade le za deset sekund, množično odmirajo, zato se morajo preusmerit v črpanju glukoze, ki je najmanjša enota ogljikovih hidratov. Ta se sicer vname, vendar zelo hitro »zgori« in za razliko od trigliceridov, ki žarijo in gorijo kot velikanski briketi, molekula glukoze zgori kot majhen plamenček.

    Poleg tega organizem ne premore velikih rezerv glukoze. Skladišča glukoze so v jetrih, mišicah in krvi, rezerve pa obsegajo pri moškem približno 400 gramov, pri ženskah pa 300 gramov. Ob stresu telo porabi vso te zalogo v enem samem dopoldnevu, saj v možganih in celicah živčnega sistema izgoreva le glukoza.

    Zaščitne obloge za organe

    Številni deli telesa zahtevajo svoj odmerek maščob. Tako na primer koža potrebuje maščobni plašč, kot izolacijo proti mrazu in vročini. Tudi notranje organe (srce, jetra, ledvice, hormonske žleze) obdaja zaščitna plast maščobe, saj bi v nasprotnem ob večji obremenitvi počili ali se pretrgali. Zato so zaščitni ovoji (membrane) vseh celic v organizmu razmeroma bogati z maščobo.

    Posebej pa je z maščobo (lipidi in holesterolom), ki jo je treba vedno znova obnavljati, obdana tako imenovana mielinska plast živčnih vlaken. Ob pomanjkanju maščob se živčevje ogoli, in ker je povsem brez zaščite, se človek vznemiri in vzkipi ob najmanjši malenkosti.

    Posledice pomanjkanja maščob

    Ustavi se dotok vitaminov A, D, E in K, ki so topni le v maščobi, to pa lahko povzroči različne motnje:

    • Zaradi pomanjkanja vitamina A se koža spremeni. Sluznica se izsuši, poroženi, lahko se pojavijo infekcije ali pa kožo napadejo glivice, virusi, bakterije.
    • Zaradi pomanjkanja vitamina D v našem organizmu zaide sonce. Ta vitamin v celicah nastaja šele, ko ta proces spodbudijo sončni žarki. Na milijone molekul, ki nosijo vitamin D, pohiti po krvi v vse celice in njihova celična jedra, v katerih kot nekakšni transkripcijski dejavniki sprožijo vitalne impulze. Vitamin D v našem organizmu deluje kot posrednik sončne energije (prav tako kot vitamin A).
    • Zaradi pomanjkanja vitamina E se v našem telesu vzpostavi mračno razpoloženje, saj organizem ni zavarovan pred prostimi radikali, ki uničijo vse, kar je bolno in slabo.
    • Vitamin K vpliva na strjevanje krvi. Ob pomanjkanju tega vitamina se kri ne strjuje več, zato je izjemno počasno tudi celjenje ran.

    Maščobne kisline

    Maščobne kisline so poglavitni sestavni deli lipidov, na primer v maslu, mesu in oljih. Če se maščobe ali olja v hrani razcepijo, nastanejo maščobne kisline. Delimo jih v nasičene (nezdrave) in nenasičene (zdrave).

    Nasičene se imenujejo zato, ker vsak njihov krak zaseda partner. So tako rekoč site in zato se prav malo zanimajo za nove povezave in nadaljnjo presnovo. Ali z drugimi v besedami: presnovno niso dejavne, in če so vključene v trigliceride, ki pristanejo v trebušnem maščevju, tam tudi obtičijo. Največ jih najdemo v maščobah živalskega izvora, torej v mesu, mesnih izdelkih in tudi v maslu.

    Nenasičene pa imajo več ali manj prostih, torej nezasedenih krakov. Takoj ko zaidejo v presnovo, dobesedno hlastajo po kakšnem partnerju. Zato so v presnovnem procesu zelo dejavne in živahne. Največ nenasičenih maščob najdemo v oljih rastlinskega izvora, rastlinah, bogatih z maščobami, in v morskih ribah.

    Nasičene maščobne kisline redijo, nenasičene pa pomagajo hujšati.

    Škodljiva maščoba

    Škodljivo maščobo vsebujejo:

    • mastno meso,
    • mleto meso,
    • pomfrit,
    • cvrtje,
    • majoneza,
    • svinjska maščoba,
    • pudingi,
    • kreme,
    • smetana,
    • gosja maščoba,
    • goste in mastne maščobe.

    Esencialne maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so nujno potrebne za normalno delovanje človeškega organizma in jih telo ne more proizvesti samo, zato jih moramo prejeti s hrano. Poznamo dve skupini esencialnih maščobnih kislin, in sicer omega-3 maščobne kisline in omega-6 maščobne kisline. Med prvimi je najpomembnejša linolenska, med drugimi pa linolna kislina.

    Omega-3 nenasičene maščobne kisline se nahajajo v morskih živalih, školjkah in nekaterih rastlinah. Z omega-3 so bogate: tune, sardine, losos, postrvi in ostrige, omega-6 pa najdemo predvsem v oljih suhozemnih rastlin, kot so koruzno, sončnično olje, olje oljne repice.

    VIR: http://sl.wikipedia.org
Comments are closed.