V normalno prehranjenem in zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov, ki so razdeljeni v dve skupini. V prvi so štirje, ki so topni v maščobah (A, D, E in K) in v drugi devet vodotopnih vitaminov (osem vitaminov B kompleksa ter vitamin C), torej so topni v vodi. Prvih ni potrebno uživati vsak dan.
V maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob. Kadar jih s hrano použijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in jetrih. Pri pretiranem uživanju vitaminov, tako naravnih kot tudi sintetičnih, se lahko pojavi hipervitaminoza, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah. Nasprotno se v vodi topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč. Zato skorajda ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve zaradi zaužitja prevelike količine v vodi topnih vitaminov.
Pri uravnoteženem prehranjevanju ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov (avitaminoza). Pomanjkanje vitaminov je vedno posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora. Največ vitamina A se nahaja v mleku, maslu, marelicah, rdečem korenju in v ostalih živilih z rdečo in oranžno barvo ter v listnati zelenjavi. Vitamin B1 vsebujejo polnovredna žita in žitni izdelki, meso, rumenjak, kvas in stročnice; vitamin B2 pa vsebujejo mleko, meso, jetra, polnovredna žita in kvas; niacin se nahaja v jetrih, mesu, žitih, otrobih in kvasu; vitamin B6 pa vsebujejo banane, polnovredna žita, perutnina, stročnice, rumenjak, listnata zelenjava, ribe, orehi in pšenični kalčki. Nenadomestljivega vitamina C pa zaužijemo z agrumi, paradižniki, papriko, melono, jagodami, šipkom in kivijem. V hladnih zimskih mesecih potrebujemo več vitamina D, ki ga dobimo z mesom, ribjim oljem, morskimi ribami, rumenjakom in jetri. Vitamin, ki tudi sodi v skupino tako imenovanih antioksidantov, je vitamin E. Vsebujejo ga rastlinska olja in polnovredna žita.
V SPODNJI TABELI SI LAHKO OGLEDATE, KJE NAJDETE DOLOČENE VITAMINE, ČEMU SLUŽIJO IN KAJ LAHKO POVZROČA NJIHOVO POMANJKANJE OZ. PRESEŽEK:
Ime vitamina |
Glavni viri |
Glavne naloge |
Posledice pomanjkanja in presežka |
V maščobah topni vitamini |
|||
VITAMIN A | V ribjem olju, govejih jetrih, jajčnem rumenjaku, pomarančah, listnati zelenjavi ter v rumenem sadju in zelenjavi.Kartenoidi (ki se v črevesju pretvorijo v vitamin A): v temnozeleni listnati zelenjavi, rumeni zelenjavi in sadju. | Krepi imunski sistem, je pomemben za dober vid ter je ena ključnih sestavin za zdrave in trdne kosti. Že desetletja nosi oznako »vitamin za kožo«, saj zaradi antioksidantnih lastnosti preprečuje zgodnje staranje kože. | Pomanjkanje: nočna slepota, odebelitev kože okrog lasnih mešičkov, sušenje beločnice in roženice, čemur sledijo izbuljenost oči, razjede na roženici, pretrganje roženice z izlitjem očesa, slepota, lise na beločnici, nevarnost okužb; smrt. Presežek: glavobol, luščenje kože, bruhanje, povečanje vranice in ledvic, odebelitev kosti, težave pri delovanju jeter in bolečine v sklepih. |
VITAMIN D | Vitamin D2 (ergokalciferol): v obogatenem mleku in pivskem kvasu.Vitamin D3 (holekalciferol): v ribje olju, rumenjaku, obogatenem mleku; tvori se v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi (ultravijoličnim žarkom). | Je izjemnega pomena pri absorpciji kalcija, fosforja, cinka in magnezija (mineralizacija). Skrbi tudi za trdnost zob in kosti ter delovanje mišic in žlez. | Pomanjkanje: nepravilna rast in celjenje kosti, rahitis pri otrocih, osteomalacija pri odraslih, občasni mišični krči. Presežek: izguba teka, slabost, bruhanje, povečano odvajanje seča, šibkost, živčnost, žeja, srbenje, odlaganje kalcija v telesu, prizadene ledvice in povzroči arteriosklerozo. |
VITAMIN E | V rjavem rižu, solati, zelju, kiviju, oreščkih, stročnicah, papaji, semenih, soji, špinači, paradižniku, rastlinskih oljih, zeleni listnati zelenjavi, jajčnem rumenjaku, margarini, ovseni in pšenični moki. | Je bistvenega pomena za normalno delovanje celic in sproščanja encimov. Je pomemben antioksidant, velja za glavno obrambo proti prosti radikalom. Preprečuje bolezni srca, znižuje krvni tlak in krepi imunski sistem. Vitamin E naravno deluje kot antioksidant v poroženeli plasti, na površino kože pride v glavnem prek sebuma. Zaradi porasta oksidativnega stresa, ki ga povzroča naše okolje, koža potrebuje več vitamina E. | Pomanjkanje:propadanje rdečih krvničk, poškodbe celic in poškodbe živcev.Presežek: povečana potreba po vitaminu K. |
VITAMIN K | V listnati zelenjavi, svinjini, jetrih, rastlinskih oljih, brokoliju, solatah in zelju; nastaja v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij. | Nastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi. Pomemben za dobro cirkulacijo krvi, preprečuje osteoporozo in druge spremembe v kosteh. | Pomanjkanje:krvavenje (upočasnjeno strjevanje krvi).Potrebe po vitaminu K so majhne in pomanjkanje je redko. |
Vodotopni vitamini |
|||
VITAMIN B1 (tiamin) | V kvasu, polnozrnatih žitih, mesu (predvsem svinjini in jetrih), jedrcih, stročnicah, krompirju, beluših, brstičnem ohrovtu, rjavem rižu, ribah, avokadu, slivah, piščančjem mesu, arašidih. | Sodeluje pri prebavi ogljikovih hidratov, sprošča energijo iz proteinov in maščobe. Omogoča normalno delovanje živčnih celic (živčevja in srca) in je nujno potreben za rast. | Pomanjkanje: beriberi pri odraslih in otrocih; srčno popuščanje, nenormalno delovanje živcev in možganov. |
VITAMIN B2 (riboflavin) | V avokadu, brokoliju, beluših, mleku, siru, stročnicah, špinači, jajcih, jetrih, obogatenih žitaricah, mesu (piščančjem) in jogurtu. | Presnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice. omogoča tvorbo rdečih krvnih telesc, preprečuje slabokrvnost ter dobro vpliva na vid. Koristen je za zdravo kožo, lase in nohte | Pomanjkanje: razpokane ustnice in koža, luščenje kože, ranice v ustnih kotičkih, dermatitis. |
NIACIN (nikotinska kislina) | V kvasu, jetrih, mesu, ribah, stročnicah, polnozrnatih obogatenih žitaricah. | Kemične reakcije v celicah, presnova ogljikovih hidratov. | Pomanjkanje: pelagra (hrapava koža, vnetje jezika, nepravilno delovanje prebavil in možganov). |
VITAMIN B6 (piridoksin) | V kvasu, jetrih, drobovini, polnozrnatih žitaricah, ribah, stročnicah, bananah, fižolu, rjavem rižu, korenju, brokoliju, grahu, krompirju, soji in špinači. | Presnova maščobnih kislin in aminokislin, delovanje živčevja, zdrava koža. pomemben je za presnovo aminokislin, uravnava pa tudi delovanje hormonov. Vitamin B6 pripomore tudi k zdravim lasem. | Pomanjkanje:krči pri otrocih, motnje v delovanju živčevja, kožne spremembe, anemijaPresežek: lahko povzroči preobčutljivost na svetlobo. |
VITAMIN B7 (biotin) | V jetrih, ledvicah, rumenjaku, kvasu, cvetači, orehih in stročnicah. | Presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin. | Pomanjkanje: vnetje kože in ustnic |
VITAMIN B12 (cianokobalamin) | V jetrih, mesu (predvsem govedini in svinjini ter drobovini), jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, kvasu, ostrigah in morskih sadežih. | Dozorevanje rdečih krvničk, delovanje živčevja, sinteza DNK. pomemben za delovanje živčnih vlaken in pomaga pri tvorbi novih celic. Zmanjšuje možnost infarkta in količino holesterola ter pomaga proti depresiji. | Pomanjkanje: perniciozna anemija in druge anemije (pri strogih vegetarijancih in bolnikih s trakuljo), določene psihiatrične motnje, slab vid |
Folna kislina | V ječmenu, kvasu, rjavem rižu, solati, stročnicah, gobah, pomarančah, grahu, jagodah, zeleni listnati zelenjavi, sadju, jetrih, drobovini, tunini in lososu. | Dozorevanje rdečih krvničk, sinteza DNK in RNK. Povečuje odpornost in je pomembna pri pretvorbi maščob. Zagotavlja dobro delovanje možganov in znižuje količino holesterola v krvi. | Pomanjkanje: zmanjšanje števila vseh krvnih celic (pancitopenija), velike rdeče krvničke (še posebej pri nosečnicah, otrocih in bolnikih z moteno absorpcijo) |
Pantonenska kislina | V jetrih, kvasu in zelenjavi. | Presnova ogljikovih hidratov in maščob. | Pomanjkanje: bolezni živčevja, prekoč občutek v stopalih |
VITAMIN C | V zeleni papriki, beluših, limoni, brokoliju, pomarančah, jagodah, kiviju, rozinah, ananasu, zelju in paradižniku. | Pomaga pri celjenju ran, raztaplja vitamin E in krepi zobe, kosti, dlesni in žile; izboljšuje absorpcijo kalcija, železa in folne kisline. Če ima naše telo dovolj vitamina C, se s tem zmanjšuje tveganje za nastanek srčne kapi, raka in mnogih drugih bolezni. Potrebe po vitaminu C so povečane po operacijah in kadar smo pod stresom, še posebej veliko pa ga potrebujejo kadilci. Je tudi antioksidant. | Pomanjkanje:skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni).Presežek: pri preveliki količini lahko pojavijo driska, slabost in se zniža količina vitamina B12 v telesu. |
Naše telo za svoje normalno delovanje nujno potrebuje seveda vitamine in minerale. Le te moramo vnašati s hrano in prehranskimi dodatki, saj jih telo ne zmore proizvajati samo. Vitamini in minerali delujejo najbolje, ko so v pravilnem razmerju.
Viri: http://www.lepotainmedicina.si, http://sl.wikipedia.org
Če VSAK dan zaužijete prehrano, ki vsebuje naštete vitamine in to z naravno dozoreno/pridelano hrano, morda zaužijete dovolj vitaminov in mineralov. Vemo pa tudi, da je hranilna (predvsem vitaminska) vrednost današnji prehrani močno upadla (osiromašenost zemlje, pesticidi, onesnažen zrak…). S prehranskimi dopolnili si lahko uravnavate uživanje vitaminov bodisi dnevno ali vsaj v dnevih, ko ne pojeste dovolj hranilno bogate hrane.